Na morju je večja stara ladja. V njo vodi temen podzemni prehod.
Pred leti naj bi bila muzej, zdaj pa v njej ni več nikogar. Prazna in zapuščena, polna skrivnosti.

Garry je previdno stopil na ladjo. Videl je vampirja z zlatimi očmi in zakričal. Samo strn je hotel od tam, pa je poteginl po nekem sranju. "Pizda bosanska! Kurba kurba kurba!" je klel in se oklepal poškodovane roke. Vampir je bil takoj ob njem. "O kurba! Mrš v pičko materno, svinja kurbirska!"

Alex je mehko stopil na ladjo. Ni vedel, kako je prišel sem. "Kaj počnem tukaj?" je vprašal. Presenečeno je zaagledal krvavečega fanta. "Je vse okej, gospod?" Ta je začel kleti in Alex mu je namenil jezen pogel. "Lepo vas prosim!" Potem je zavohal še Thiss. "Thiss!" je poklical.

Theissa je stopila na človeško ozemlje. Ko je zavohala rahel Alexov vonj je odhitela v njegovi smeri.
"Hej hoj." je pozdravila. Zagledala je Alexa in še nekega ponorelega človeka, ki je preklinjal preko vsega živega. zasmejala se je človeku iz katerega ust so prihajale neumne besede. "Kaj se dogaja?" je še vedno reže se dejala.

"Hej. Ne vem, ta človek kleje že celo večnost." Človek je še kar klel, Alexu pa je končno prekipelo. Moškega pred njim je mahnil z vso silo, nekaj je počilo in moški je omedlel. "Upsi. Pozabil sem, da sem tako močan. Saj se zgodi?" je vprašal, Thiss pa ga je pogledala na nenavaden način. "Kaj bova zdaj?"

Alex je udaril človeka, ki se je nato onesvestil. Theissa ga je zgroženo pogledala, potem pa jo je premagal smeh in komaj se je premagovala da se ni valjala po tleh. Ko se je malce umirila je rekla:
"Pretvarjala se bom, da tega nisem videla."
še vedno se je smehljala.
"Kaj bova zdaj?" je vprašal Alex. Theissa je skomignila.
"Ne vem... pustiva ga tukaj, ko ga bojo našli bodo že poskrbeli zanj... če ap ne pa... mi ej tako vseeno. " Hitro je pomežiknila Alexu in skočila k vratom, ki so vodila v podzemnji prehod. Alex je obstal.
"Greš? Ali bova raje plavala do kopnega?"

Alex se je nasmehnil. "Najbrž." Potem je rekel: "Seveda, pridem, samo trenutek, da se bo naučil lepega vedenja." Močno ga je potegnil za jezik, in Alex se je začel tako smejati, da je z roko udaril po nečem trdnem, neki omari. Iz nje so se prikotalile pomaranče in Alex je zavil z očmi. "Zakaj vedno pomaranče?" Spet sta se začela smejati in fant se je pognal za sestrico. "Papa, mala!"