Will je stopil ob jezero. Bilo je orjaško in zelo veliko. Potem je začutil, da ga je nekaj ugriznilo. Divje je zakričal in zahlipal. Pred njim je stal mlad vampir zlatorjavih oči.

Alex je zavohal človeško kri. Bil je tako žejen. Stekel je do tja in rekel: "Hej. Kako si?" Skoraj bi pil, ko ga je nekaj zmotilo. "Pa saj sem Cullenov, ne pa Voltur! Sranje!" Pogledal je mladeniča, vendar je ta že potegnil bodalo iz žepa. "Ne delaj česa neum..." je začel, potem pa videl, da si je potegnil rezilo čez vrat. Tanka škrlatna črta je začela krvaveti. Alex se ni mogel upreti. Skoraj je začel piti, ko...

Mia je skočila izza drevesa in čsto nežno priejla Alexa ter ga potegnila proč od človeka.
"Ti nisi Voltuuri." ej tiho šepnila. Skrila sta se za grm in opazovala človeka. res je dišal, a tako Alex kot Mia sta se morala še malce navaditi vonja krvi.
"Veš, tole se nebi dobro končalo zate..." se je Alexu nasmehnila Mia.

"Hvala, Mia. Res ne vem, kaj me je prijelo. Tako... Čudno se počutim. Hočem piti kri, ne vem zakaj. Pa ne reči, da je to zato, ker sem vampir." Zdrznil se je in se nasmehnil. "Ja, vem. Verjetno bi me sis ubila. Ali pa bi me prisilila, da se pridružim njim!" Zadnjo besedo je izdavil z gnusom, potem pa se zavedal, kaj je storil. "Joj, Mia, oprosti!"

"Ni problema, slučajno sem zavohala kri in me je zanimalo kaj se dogaja... ko sem te videla sem bila rahlo v šoku, veš?" zasmejala se je.
ko je Alex izgovoril zadnji stavek je Mia rahlo obstala, potem pa ze zazrla Alexu v oči.
"Veš, da je način življenja Volturjev pravzaprav veliko lažji od vašega?" Stresla je z glavo.
"Culleni... nikoli niste siti. Z živalsko krvjo le potlačite nujnejšo žejo, a v vas je še vedno tisti del, ki je željan človekove krvi. Še vedno ste vampirji, še vedno imate nagon po ljudeh... Vampir se lahko v celoti odžeja le s krvjo človeka. To počnemo Volturiji. Ko se enkrat odžejamo imamo moči za dalj časa. Dolgo lahko zdržimo brez krvi, pa tudi bolj smo navajeni nanjo in lažje prenašamo prisotnost človeka ali njegove krvi. Culleni tega niste sposobni. Kadar pride v bližino človek, vas takoj popade žeja. Izjema so tisti, ki so Culleni že ogromno časa. Toda kakorkoli, Volturiji imamo lažje življenje, več moči, ki jo dobivamo neposredno od naše hrane... vi ej imate manj... in težje vam je..."
za trenutek je umolknila. med govorjenjem se ni niti enkrat samkrat nasmehnila.
"Živalsko kri pijete, ker ne želite biti pošasti... ampak to je naša narava, Alex. Vampirji smo ustvarjeni tako, da se prehranjujemo s človeško krvjo. Zato nismo pošati. Je mar lisica pošast, ko poje zajca? je hišna mačka morilka, ko ubije miš? Mi smo del narave. mogoče smo nadnaravni, a naš obstoj je pomemben. Vem da je. Razlog morda še ni določen, toda kmalu se bo razkrilo, kaj je vampirjev pravi pomen."
Mia je spet utihnila. Zapihal je razel vetrič in ji razmršil bele lase.
"Toda, kaj sioziroma kaj želiš biti, je tvoja odločitev. Kakorkoli, opravičilo je sprejeto. pa ne imej Volturijev za nižji sloj, kajti mi smo tisti, ki počnemo, kar nam je usojeno."
Po dolgem času se je spet nasmehnila Alexu.

Alex je poslušal Mio. Res se je slabo počutil, ker je bil nesramen do Mie in je žalil Volturje. "Mia, ne mislil, da ste vredni več, kot mi. Vi ste plemiči, ne mi. Mi smo samo..." je začel, potem pa je videl Miino znamenje na rami. "Hej! Takšno znamenje imam jaz tudi!" je rekel in ji ga pokazal. Sam ga je imel na notranji strani podleketa (omg, sem narebo nepaisal xD). "Ga imate vsi Volturji?" je previdno vprašal.

Mia je stresla z glavo in skomignila.
"Nevem..." nekaj časa je preučevala Alexovo znamenje. Svoje znamenje je vedno jemala kot veliko skrivnost. Nikoli ga še ni videla na drugem vampirju, zato se je večkrat spraševala, kaj bi lahko pomenilo. vsi vzorci so se ji zdeli na nek način znani, kot deja vu, toda v drugo ej bila prepričana, da jih še nikoli ni videla. Vsaj ne skozi svoje oči..
"Nisem ga še videla na kakem drugem vampirju... Kaj misliš da bi lahko pomenilo?" je z zanimanjem v glasu vprašala.

"Res ne vem. Mogoče..." je rekel potem pa ga je potegnilo nekam drugam. Alex se je zazrl skozi oči nekega moškega. "Lažeš! Takoj mi povej po pravici!" je ukazal. Moški, ki je ležal na tleh se je zvijal od bolečin. "Povej po pravici!" Moški se je še kar zvijal, potem pa je rekel: "Gospodar, prosim... Nič... To je resnica... Cullen ima znamenje! Res ga ima! In tista Mia. Mia ga ima, prisežem! Mia je njegova sestra!" Moški ga je odrnilil, vampir na tleh pa je takoj bil na nogah. "Takoj bom pri njem!" je rekel. Alex se je vrnil. "Mia. Moja.... Moja sestra si?"

Mia je videla kako je Alex odtaval z mislimi. "Alex? Aleex?" klicala ga je, a on je le strmel v prazno. Mahala mu ej pred očmi ga ščipala in skakala, a še vedno ej bil miren in osredotočen kot lipov bog...
potem se je vrnil.
"Kaj?" je vprašala Mia. "Ne da bi jaz vedela." se je zasmejala.
"Hočem reči, vampirji pač ne moramo biti v sorodu... saj veš kaj mislim?"
Alex je še vedno zaprepadeno strmel vanjo.
"Kaj? Od kej ti ta ideja?" je nato resno vprašala Mia.

"Mia, moški, vampir. Vaš vojaj je rekel." Alex je komaj stal na nogah. Dvignil se je in pogledal Mio. "Kako je to mogoče?" jo je vprašal. "Kje je Theisha?" je ponovil. Pred očmi se mu je temnilo in sesedel se je na tla. Ni se premaknil. Iz noge mu je divje tekla kri, mimo njega pa je prilezla debela kača. Ni se zmenil zato, saj je zavohal še neo vamprko, bolje rečeno Voltruko. Tiho je zarenčal.